Fitosanitarno spremljanje in napoved jabolčnega hrošča

Fitosanitarno spremljanje in napoved jabolčnega hrošča

Naloga spremljanja in napovedovanja je spremljanje stanja razvoja populacij na rezervatih - na njivah, zemljiščih, nasadih in drugih postajah, ki so najugodnejše in izpolnjujejo bioekološke zahteve za obstoj vrste, pravočasno izvajati preventivne in uničevalne ukrepe v fazah izhajanja iz depresije in naslednjih faz, ko škodljivost lahko omeji produktivnost rastlin.

Spremljanje škodljivcev se izvaja z vizualnimi, instrumentalnimi in oddaljenimi metodami. Instrumentalne metode vključujejo uporabo instrumentov, posebne opreme, feromona in drugih pasti.

Razvojna tehnologija, napovedovalci napovedi

Za sestavljanje kakršne koli oblike napovedi se najprej oceni trenutno stanje prebivalstva. To vam omogoča, da pod vplivom okoljskih dejavnikov ocenite možnost spremembe stanja prebivalstva v eno ali drugo smer, nanjo vplivate in količinsko določite. Omogočajo določitev pričakovanih faz dinamike populacije, njene fenologije in škodljivosti. Takšni kazalniki se imenujejo napovedovalci napovedi (Polyakov, 1984).

Napovedovalci napovedi - to so okoljski dejavniki, izraženi kvantitativno v obliki določenih kazalcev, ki pomembno vplivajo na razvoj populacij škodljivih vrst, kar omogoča njihovo spremljanje in napovedovanje (Kuleshov, 2011).

Tehnologija in napovedovalci večletnega napovedovanja

Dolgoročne napovedi (strateške) označujejo povprečno raven verjetnega gospodarskega pomena nekaterih vrst škodljivcev ali njihovih kompleksov, pričakovani razpon odstopanj po letih v povezavi s pričakovanji sprememb v tehnologiji, intenzivnosti in specializaciji kmetijske proizvodnje. Pri nekaterih objektih se upošteva tudi dolgoročna spremenljivost aktivnosti sončnega sevanja. Dolgoročne napovedi se praviloma pripravijo za obdobje najmanj 5 let. Takšne napovedi razvijajo znanstvene ustanove na podlagi največje možne količine informacij. Uporabljajo se za utemeljitev dolgoročnih programov znanstvenega dela, načrtovanja obsega proizvodnje, fitofarmacevtskih sredstev, utemeljevanja potrebe po razvoju in proizvodnji novih fitofarmacevtskih sredstev ob upoštevanju tehničnega napredka, načrtovanja usposabljanja, izboljšanja tehnologij varstva rastlin, vzreje rastlin. Popravljajo vprašanja strategij varstva rastlin po conah in regijah države (Kuleshov, Bilyk, 2008).

Pri sestavljanju večletnih splošnih napovedi najprej verjetne spremembe posameznih vrst ali njihovih kompleksov splošnega ekološkega stanja ocenjujejo glede na naslednje skupine kazalcev.

1. Spremembe posevkov, primernih za ohranjanje in razvoj škodljivcev.
2. Optimalni prehranski pogoji in razpoložljivost krmnih virov so povezani s stopnjo specializacije na določenih območjih ali kmetijah.
3. Agresivnost in škodljivost vrst v različnih fazah ontogeneze rastlin ni enaka, zato je treba upoštevati možne spremembe v fenološkem razmerju škodljivih organizmov in gojenih rastlin.
4. Spremembe aktivnosti sončnega sevanja vplivajo na podnebne dejavnike, kar povzroča ciklično dinamiko škodljivcev.

Napovedovalci večletne napovedi so lahko površina pod določenimi posevki, sortami in njihovo razmerje v strukturi posejanih površin, vnos novih sort, površina zimskih posevkov, posejanih na strniščih predhodnikov, popolnost in kakovost tehnoloških ukrepov, sprejetih za gojenje in zaščito rastlin, površina, ki jo je treba namakati oz. odvodnjavanje, stopnja specializacije kmetij, pogostost sončne aktivnosti in številčnost volka (Kuleshov, 2011).

Večletno napoved razvijajo znanstvene ustanove na podlagi analize večletnih podatkov o razširjenosti, gospodarskem pomenu škodljivih vrst, količini in učinkovitosti preventivnih ukrepov, ki se izvajajo. Dejavniki večletne napovedi so navedeni v tabeli..

Tabela 1

Dejavniki dolgoročne napovedi jabolčnega hrošča

Napovedniki za tehnologijo in dolgoročne napovedi

Dolgoročna napoved je izdelana za naslednje leto ali za sezono. Glede na določena območja države označuje pričakovano nepremično razporeditev populacij škodljivcev, številčnost, intenzivnost plemenjenja, plodnost, preživetje itd. v primerjavi z lanskim letom ali sezono. Informacije za preteklo leto se uporabljajo v obliki kvantitativnih in kvalitativnih ocen. Takšna napoved je potrebna za zagotovitev preventivnih ukrepov za zaščitne ukrepe in utemeljitev uporabe ukrepov in sredstev za varstvo rastlin.

Napoved za sezono je pripravljena za najbolj dinamične vrste v njenem razvoju. Omogočajo vam, da natančno določite napoved letnega časa. Za nekatere posebej dinamične škodljivce se razvijejo samo sezonske napovedi (Kuleshov, Bilyk, 2011).

Za določitev faze dinamike populacije se uporabljajo informacije, ki označujejo prostorsko strukturo posamezne škodljive vrste v vsaki regiji in morfološke kazalce.

Razvit je sistem za celostni pristop k oceni pričakovanih okoljskih razmer prihodnje leto. Temelji na sintezi podatkov, ki označuje:

1. dolgoročna povprečja kvantitativnih kazalnikov pomembnih klimatskih dejavnikov in statističnih podatkov v območju in pogostosti njihovih odstopanj od norme-
2. agrotehnični ukrepi za zagotovitev gojenja vsakega pridelka, ki so načrtovani-
3. ugotovljena specifičnost reakcije nekaterih skupin škodljivcev in patogenov na spremenljivost okolja.

Prva dva merila nam omogočajo, da napovedujemo okoljske razmere, na katere je treba računati naslednje leto ali sezono. Pomembno pomoč pri tem nudi analiza preteklih in tekočih let. Tretje merilo vam omogoča, da ugotovite verjetnost in obsege faznih sprememb obstoječe dinamike prebivalstva za preteklo leto ali sezono ob upoštevanju okoljskih razmer v preteklem in tekočem letu.

Uporabite naslednje zaporedje razvoja dolgoročne napovedi:

1. Kot rezultat analize prejetih informacij se je razvila dinamika populacije škodljivih vrst, ki se je razvila.
2. fazo dinamike prebivalstva te sezone (sezona) primerjamo s fazo, ki je prevladovala v preteklem letu (sezona), za najbolj dinamične oblike pa fazo, ki je nastala po prezimovanju in doživljanju kritičnih obdobij spomladi.
3. v regionalnem okviru primerjajo glavne značilnosti ekološkega stanja sedanjih in preteklih let, kar nam omogoča, da končno ugotovimo splošno težnjo sprememb v dinamiki prebivalstva, glavne dejavnike, ki to zaznajo, in hitrost sprememb, ki se dogajajo.
4. ob upoštevanju ocene verjetnega stanja tistih okoljskih dejavnikov v naslednjem letu, ki so določili dinamiko nastajanja fazne spremenljivosti populacij vrst v regionalnem kontekstu v preteklih in tekočih letih, napovedujejo pričakovano stanje v naslednjem letu (sezoni). Glede na pričakovano fazo dinamike prebivalstva se določijo potrebni preventivni ukrepi in obseg njihove uporabe (Polyakov, 1984).

Pomembni kazalniki faz dinamike prebivalstva so:

• populacija biotopov (kmetijska zemljišča)-
• gostota prebivalstva-
• morfo-fiziološki kazalci: plodnost, razmerje spola, starost, velikost in telesna teža, prisotnost krmnih virov, entomofagi, patogeni in podobno.

V polifagih je za vsako fazo dinamike prebivalstva značilno poselitev določenih kmetijskih zemljišč (). V oligofagih se spreminja poseljeno območje () glavne poškodovane kulture. Znana so območja, ki se v vsaki regiji ukvarjajo s sadnimi pridelki. Zato se z določitvijo faze dinamike populacij v naslednjem letu določi glede na to, kakšno skupno površino bo vrsta naseljevala, katero območje bo potrebno zaščititi in kolikokrat v sezoni.

Cilj dolgoročne napovedi škodljivcev sadnih posevkov je:

• ocena gospodarskega pomena posameznih vrst ob upoštevanju sprejetih kmetijskih in zaščitnih ukrepov-
• ocena učinkovitosti zaščitnih in preventivnih ukrepov v tekočem letu, določitev načinov za njihovo povečanje-
• določitev obsega varovalnega dela za naslednje leto. Dolgoročna napoved vrtnih škodljivcev ni dobro razvita.

Tabela 2

Napovedovalci dolgoročnega napovedovanja jabolčnega cveta

Vsi ti kazalniki so značilni v primerjavi s preteklim letom (sezono) ali s povprečnimi ravnmi, značilnimi za regijo. Izražajo se v obliki kvantitativnih in kvalitativnih ocen (Polyakov, Perzijci, Smirnov, 1984).

Tehnologija in napovedovalci za kratkoročno napovedovanje in signalizacijo

Kratkoročne napovedi se gibljejo od nekaj dni do meseca. Pomembni so za številne škodljivce in so potrebni za dodatno razjasnitev fitosanitarnih razmer, izvedbo dodatnih ukrepov ali izključitev iz načrta, ki je bil predhodno predložen in ki v določenih okoljskih razmerah postanejo nepotrebni. Temeljijo na upoštevanju resničnih gibanj v razvoju najpomembnejših dejavnikov in njihovega vpliva na dinamiko škodljivcev, kar nam omogoča, da razjasnimo sezonske napovedi. Pomemben končni tehnološki korak, kratkoročna napoved, je alarmni sistem - nujno obveščanje kmetij o časovnem razporedu zaščitnih ukrepov proti določenemu škodljivemu objektu ali izvajanje ustreznih raziskovanj poljščin in zasaditev, da se ugotovi ustreznost zaščitnih ukrepov glede na njegove razvojne in okoljske značilnosti (Kuleshov, 2011 ).

Kratkoročne napovedi škodljivcev sadnih posevkov so narejene z neposrednim opazovanjem razvoja škodljivcev na nepremičnem območju, v „kletkah“ v laboratorijskih in terenskih pogojih, spremljanje razvoja in števila škodljivcev na vrtu z uporabo:

1. fenogram ali fenološki koledarji-
2. vsote učinkovitih temperatur in uporaba drugih agrometeoroloških kazalcev - vsote pozitivnih in aktivnih temperatur, SCC (hidrotermalni koeficient), povprečna temperatura v obdobju, datum prehoda skozi razvojni prag itd..-
3. temperaturno-fenološki nomogrami-
4. fenološke prehranske povezave-
5. fenološki signali (fenoindicatorji)-
6. morfofiziološko stanje posameznikov.

Pri razvoju kratkoročnih napovedi in signalizacije predvidevamo, da se fenologija škodljivcev spreminja izključno pod vplivom podnebnih dejavnikov in razpoložljivosti energijskih virov vrta. Intraspecifični in intraspecifični odnosi praktično ne vplivajo na dinamiko fenologije škodljivcev v času in prostoru. Najbolj dostopno je narediti fenološko napoved za agroklimatske kazalnike (temperatura, padavine itd.). Fenologija sadnih pridelkov je odvisna tudi od podnebnih dejavnikov in optimalnosti kmetijskega ozadja, škodljivost vrste pa je odvisna od agresivnosti vrste in kompenzacijskih sposobnosti rastlin.

Kratkoročne napovedi naj bi upravičile časovni razpored ali dodatne cikle zaščitnih ukrepov, včasih je zmanjšanje obsega kemičnih obdelav odvisno od okoljskih okoliščin, torej omogočajo boljšo uporabo preventivnih ukrepov in izključujejo nepotrebno kemično obdelavo zasaditev. Kratkoročne napovedi upoštevajo začetno stanje dinamike (faze) prebivalstva in njihovo škodljivost v povezavi z okoliščinami, fenologijo škodljivcev in kulturo, ki se poškoduje. Poleg tega so določeni čas zaščitnih ukrepov, EPI (ekonomski prag škodljivosti), ustreznost zdravljenja na vrtu in podobno..

Navedba časa varovalnih ukrepov temelji na fenologiji škodljivcev ali na fenologiji sadnih posevkov, ki so zaščiteni, če škodljivci nenehno ogrožajo nasad in jih enakomerno naselijo. V primeru neenakomerne poselitve in pomembne spremenljivosti obdobij, za katera so primerni zaščitni ukrepi, alarmni sistem združuje določitev časa nevarnih situacij z inšpekcijskim pregledom vrta, da se ugotovijo območja, kjer so potrebni zaščitni ukrepi..

Neposredna fenološka opazovanja razvoja škodljivcev in sadnih kultur se izvajajo v laboratoriju, na stacionarnih območjih in na polju. Različne metode in tehnike.

Za signaliziranje časa pojava posameznih faz škodljivcev se uporabljajo vsote učinkovitih temperatur. Njihova uporaba temelji na opazovanju temperature. SET (vsota efektivnih temperatur) se izračuna po formuli:

SET = (T-To) × str

kje:

• T - povprečna periodična temperatura-
• Potem - prag za razvoj vrst-
• n - trajanje obdobja, dni.

Glede na SET (vsoto efektivnih temperatur) se določi čas razvoja jabolčnega cvetnega zrna.

Toda v naravi čas razvoja posameznih faz vrtnih škodljivcev ne sovpada vedno z datumi, izračunanimi s seštevkom učinkovitih temperatur (SET). Eden od razlogov za to je nepopolno obračunavanje efektivne toplote spomladi, ko opazujemo predpražne dnevne povprečne temperature (Polyakov, 1984).

Napovedovalci tehnologije in napovedi

Fenološke napovedi določajo pojav fenoloških pojavov ali določenih faz ontogeneze škodljivcev in gojenih rastlin, pa tudi verjetnost hitrosti sprememb v določenih okoljskih razmerah. Razvijajo se za obdobje, ki ne presega trajanja ene generacije škodljivca, faze razvoja rastlin ali koledarja do enega meseca. Fenološke napovedi so osnova za določitev potencialne škodljivosti nekaterih vrst v posebnih okoljskih razmerah in določitev optimalnih datumov za ustrezne dejavnosti (Kuleshov, 2011).

Primerjava razvoja specifičnih faz škodljivih vrst in fenologije rastlin se v praksi pogosto uporablja. Za to so sestavljeni podobni fenogrami razvoja škodljivcev in rastlin. Za sestavljanje fenogramov morate imeti naslednje podatke:

1. faza prezimovanja in zimski čas-
2. izhodni čas iz zimovanja, množičnega poletja in konca poletja-
3. začetek odlaganja jajc, množično polaganje in konec-
4. videz prvih ličink-
5. obdobje intenzivne resnosti-
6. čas uporabe nadzornih ukrepov (Goncharova, Kolychev, 1985).

Napovedovalci tehnologije in napovedi

Napoved škodljivosti se uporablja za določitev pričakovane stopnje izgube pridelka in na tej podlagi določi okoljsko izvedljivost zaščitnih ukrepov ob upoštevanju stroškov njihovega izvajanja. Takšna napoved za vsako posajeno škodljivo sajenje ali zasaditev postane nujna, kadar je glede na fenološke kazalnike čas varovalnih ukrepov.

S standardno, optimalno agrofonadalno škodljivostjo vrste je odvisna od posamezne povezave njene fenologije s fenologijo poškodovane rastline. To se upošteva pri določanju časa zaščitnih ukrepov. Vendar to ni dovolj za organizacijo njihove uporabe. Za vsako sajenje in sajenje je potrebna napoved dejanske škode..

Danes so za večino škodljivcev razvili mejne vrednosti škodljivosti, ki nam omogočajo, da določimo ustreznost zaščitnih ukrepov. Ti kazalniki imajo dve ravni - najnižjo in najvišjo.

Spremenljivost kazalnikov ekonomskih pragov za škodljivost v regijah, letih in letnih časih je odvisna od vrste škode, njenega časa in kompenzacijskih sposobnosti rastlin.

Pri odločanju o ustreznosti zaščitnih ukrepov je treba upoštevati, da vsaka škoda na sadnih kulturah ne povzroči ekonomsko pomembnih izgub pridelka, saj škodljive vrste do določene stopnje njihovega števila ne predstavljajo grožnje.

Kriterij za odločanje o ustreznosti zaščitnih ukrepov je ekonomski prag škodljivosti (EPE), ki označuje število škodljivca, pri katerem se bodo stroški zaščite pred njim poplačali po stroških shranjenega pridelka. Toda v prehodnem obdobju k tržnemu gospodarstvu v kmetijstvu izračuni EPI za proizvodne stroške in prihodke v denarju od prodaje dajejo različne kazalce. Zato je bolje uporabiti količino izdelkov v naravi, katere ohranitev bo upravitelj ocenil kot dobičkonosne ali zadovoljeval potrebe države. Kazalniki številčnosti, navedeni v tabelah in drugih referencah, upoštevajo možno zmanjšanje donosa za 3-5. Lahko jih jemljemo kot raven referenčne škodljivosti (VAL). Če se bodo stroški zaščite pred škodljivcem izplačali, če prihranite vsaj 10 pridelkov, bo signal zaščitnih ukrepov dvojna številka škodljivca pred UVB (Bilyk, Kuleshov, 2006).

Tabela 3

Napoved napovedovanja Napovedovalci Apple cvetov

Tehnologija in napovedovalci za napovedovanje učinkov koristnih organizmov

Skoraj vsak škodljivec ima naravne sovražnike med žuželkami, klopi, ogorčicami, bakterijami in virusi. Uporabni organizmi so lahko entomofagi - plenilci, zajedavci ali povzročajo bolezni žuželk.

Glavni entomofagi, ki razkužijo ličinke jabolčnega čebelnjaka, pripadajo družinam: ichneumonid - Acropimplapictipes, Scambusannulatus, Scambusbrevicornis, Scambuspomorum, Brakonid - Braconintercessor, B. macrurus, B. minutator, B. variator, Syrrhizusdelusorius, Triaspiscaudatus, pteromalid - Habrocytusgrandis (Litvinov, Jevtušenko, 2005)